Backcountry

Kaj nam še grozi v gorah?

Ostale nevarnosti (razni stebri itd...)

Omrzline: so popolno ali delno zmrznenje koze in tkiv, ki se kaze v otopelosti in odsotnosti obcutka za bolecino. Izognemo se jim tako, ne nosimo primerna oblacila in gole koze ne izpostavljamo mrazu. Prizadeta tkiva ogrejemo, vendar nikoli ne neposredno na vročino.

Snezna slepota: je lahko zacasna, delna ali popolna. Povzroci jo neposredna ali posreda UV svetloba, tudi ob oblacnih dneh, ko sonca ne vidimo. Preprecimo jo z primenimo ocali, ki imajo 100% UVA in UVB zascito. Prizadetemu pokrijemo oci, na celo pa mu damo mokro krpo in ga cim prej peljemo v temen prostor.

Dehidracija: se pojavi, ce uzivamo premalo tekocin. Kaze se v omoticnosti in slabosti. Piti moramo dovolj tekocin, kot je voda in sportni napitki, tudi kadar nismo zejni. V visokih hribih je zrak zelo suh in izgubimo veliko tekocine. Prizadetemu damo dovolj tekocine.

Visina: je lahko v visokih Alpah prav tako problem. Lazjega glavobola se lotimo z lekadolom, se bolje pa je da se spustimo nekoliko nizje in pocakamo kak dan da se telo privadi na vecje visine. Ce so reakcije hujse se moramo nemudoma spustiti v dolino. Med privajanjem na visino tudi pijmo cim vec tekocin (ne alkota).

Ostale nevarnosti

Nepoznavanje terena nas lahko pripelje v težave. Vršič.

ZDRSI
Do zdrsov pride predvsem zaradi nepazljivosti, ki je lahko tudi posledica utrujenosti in neprimerne opreme. Za gibanje po poledenelih pobocjih potrebujemo cepin in dereze, poleg tega pa se moramo znati s cepinom v primeru zdrsa tudi pravilno ustaviti. Se posebej pa je nevaren z suhim snegom pokrit led, ki ga zato ne opazimo. Ce toplejsemu vremeu sledi hladnejse je velika verjetnost, da so vsaj vetru izpostvljeni deli gora poledeneli in zato nevarni. Zavedati se moramo, da se bolj proti koncu zime in v spomladi, ko so dnevne temperature visje ta proces zgodi tudi v toku samega dneva. Cez dan se povrsina snega zmehca proti veceru pa izredno hitro pomrzne.

NEPOZNAVANJE TERENA
Najbolj varno je, da se vedno spuscamo po isti poti, kot smo se vzpenjali. Tako poznamo snezne razmere in obliko terena po katerem boardamo. V nasprotnem primeru, si moramo zelo dobro ogledati teren ali pa ga poznati od prej, da nas kaksen lep snezni jezik ne zavede v brezizhodno situacijo. Mogoce izgleda na freeride movijih iz Aljaske, da se modeli brezglavo spuscajo po raynih navpicnih strminah, ampak resnica je da je vsak tak spust skrbno nacrtovan, teren 100x pofotkan in te fotke naucene na pamet. Sele potem je lahko ta ali oni pro gotov, da ga ne bo sredi powdra presenetil 100 meterski prepad. Pri razlicnih debelinah snezne odeje izgleda pokrajina precej drugace. Recimo Kanin je pod 5 ali 6 metri snega precej raven, pod slabim metrom pa se samo se drzimo za glavo, kje smo se prejsnjo zimo vozili.

So pa opasti tudi fletne zadeve za skakat čez. Če vemo kaj je spodaj seveda. In ne sprožimo plazu seveda.

OPASTI
Opast je cez greben ali prepad visec nanos snega, ki je posledica vetra. Tako se lahko zgodi, da hodimo po snegu ne vedoc, da je pod njim prazen prostor – prepad. Ce se opast utrga so posledice lahko usodne. Zato se izogibajmo stanju in hoji na robu grebenov in hodimo po tisti strani grebena, ki je bila vecino casa obrnjena proti vetru.

LEDENISKE RAZPOKE
V tujih gorah so zelo nevarne tudi ledeniske razpoke. Ce so pokrite s snegom jih je zelo tezko opaziti. Izognemo se jim le z poznavanjem terena ali najemom vodica, pomaga pa tudi cim vecja hitrost voznje.

PADAJOCE ZADEVE
V gorah iz sten in ledenikov letijo tudi razne stvari kot so kamenje in kosi ledu. Te lahko sprozijo ljudje, zivali ali pa se ob segrevanju tal sprozijo sami. Predvsem nevarne so ozke grape in ozebniki. Pred njimi se zavarujemo s celado in z zgodnjo uro, ko je se vse dobro primrznjeno.

VETER
Veter otezuje gibanje, ce piha v sunkih nas lahko ujame nepripravljene in nas prekucne, kar zna biti neprijetno se posebej. ce smo na robu prepada. UPS!? Poleg tega veter znizuje temperaturo na povrsini telesa in tako prispeva k obcutku mraza.