| Cetrtek: klicem
Celjsko mladino tam zbrano:"Kuko? Grete? Že jutr? Fak sej res...dogaja
iz petka na soboto, pol pa chill tag...jeba..ok, ajde." Naslednja
stvar je šebolj zakon: kako hudica se zment, da bom pršou v petek(ko
mam dob in, ja...to JE JUTR) do Kirchberga...to je skor na Dunaju
model. Še bolš je, ko pogruntaš, da ni v bližni okolici nobenga,
ki bi šel s tabo: od tega da je predrago, da folk dela, da ima šolo,
doma ne pustijo...super. Zadnja stvar k sm jo vedu je to, da bom
nejbrš sam gonu svojo kišto od avta(ki preverjeno z nogo na gasu
zdrži le do gorenjske) vse do deželice FarFarAway. Naslednje jutro
se je vse odvrtel prehitr:
700: zeeeh
800: zeeeh
900: zeeeh
1000: dobr,...dejmo prštimat.
1010: "KVA? NE ME JEBAT, DEJTE ME POCAKAT, DA SE BOM VSAJ ZA
VAMI PELOV...ŠTARTAM DELE."
Preklet zajeb: Kljub temu, da so nameraval štartat popoldan so bli
že v kombiju in se poberal iz Slovenije..grrrr. Zbašem VSE v avto,
po gasu in ubogo mašino skor raznese, ko sm ob 1045 že v Celju.
Tuki skupi z parimi entuzijasti pocakamo na ostale. Cakal smo jih
dobre pol ure in se po njihovem prihodu hitro odlocil, da nas bo
šlo vseh 10 v kombi..štajersko-gorenjska rešitev problema, pravzaprav
edina racjonalna stvar za naredit(sicer bi bili stroški prevoza
precej sitna stvar). Na meji zato Anže štopa cez in že smo na poti
naprej.
Na prizorišcu ni blo nic. Prijave naj bi bile zakljucene ob 1430,
mi pa smo uleteli na "konec treninga"...ampak nikogar
nikjer. Dobra stvar:prišli smo na prizorišce, brez da bi kdorkoli
placal štartnino/vstopnino. Cez 20 minut je stvar že drugacna: rampe
so dol in od nekje se na placu znajde okrog 100 ljudi, zacne se
trening. Plac je tak kot ponavadi, damp majhen s pasjim prehodom(tranzišn
iz fast...VERY FAST), waterslide z industrijsko plastiko na kateri
pomen robnik padev v pol sekunde. Vzdušje je super: Razen slovenosov
je na rampah tudi za en kombi srbov in vse skupaj izgleda precej
podobno balkan festu, ker nemšcine skor ni slišat. "Pa kako
si brate...stvarno je ludo, jel?" "Was hat er hezagt?
Nur dojc bite.""Pa goni mi se majmune jedan." Trening
se kar precej razvlece in zvecer se zacne mini-kontest za best trick:
1man1try. Tu je naš Jerry mal pretiraval, ko poizkusi double backflip
na smuckah: ko je prevec spodnesel je z glavo udaril v rob dampe
in nezavesten padu v bazen. Po pol ure panike je bil OK, na sreco
brez kakšnih posledic. Je mel pa orto hitro pomoc, ko ga je en zabildanc
skor vrgu iz bazena in ga pol ena medicinka obdelovala, da je pršu
k seb.
Men je dol visel za cel kontest, ker je blo ubistvu kar mraz. Zato
sm cimprej skocu neki zlomlenga in se šou preoblect. Ko pridem nazaj
je že vse odlocen: Rudi Janda je blodel vecera, v ženski konkurenci
pa je Maria Waltersam z res lepim backside rodeom 540 in pobasala
72EU. Ko smo jo cez 5min na tabornem placu vprašali, kaj bo z denarjem,
že ni znala vec odgovorit. Zacel se je del summmerslida, ki je bolj
pomemben kot tekmovanje: ŽUR. Klub velki koncentraciji alkohola
v krvi je bla Maria s sosedi dokaj športno nastrojena: js še trezen
nebi naredu 10 zaporednih premetov nazaj, ona pa kr iz cistga mera.
Pol je probu to tud njen kolega in 6ga zaklucu z glavo v naš kombi:
AUC!!!
Zvecer je cist divje: kar naenkrat je ogromno folka, ki je tam samo
zarat žura. Zakaj? 4 tematsko obarvani floori z hip-hop, rock, pop,...musko
in VIP loža. Vse NABIT. Prvic v življenju se mi je zgodil, da sem
spoznal toliko ljudi, da si zjutraj nisem spomnil niti enega imena.
AUT folx are party animalz...en sam žur do zgodnjih ur, nobenih
težakov, nuben ne muri, ce maš svojo pjaco s sabo...juhej all tha
way. Okol 300 sem mel vsega dost in šou spat. Žal le do ene 4ih,
ko pridejo nazaj vsi ostali in se odlocjo da je treba mal HENGAT
pr kolegih: bil je šotor za 2, not smo spal 3je...in kar naenkrat
nas je blo not 10. Še dobr, da so se navelical po ene 20minutah.
Jebeno.
Sobota?...Uahhh...po par urah spanja smo že vsi na nogah. Prizorišce
izgleda kot pogorišce po teški bitki, le da namesto trupel ležijo
okol ostanki sinocnje pijanke. Cistilka nas v rodnem jeziku pošilja
v vse možne kraje, najbrž je cist vredu, da jo nismo razumel. Šotor
na kombiju mi je dal mislt: baje smo hotel parkirat pod šotor, pa
smo ugotovil, da ni naš pa neka taka jajca. Ojej. Le kje je lastnik?
Ciliranje do 1400: vecina je poizkušala ugotovit, kaj se je dogajalo
prejšnjo noc, nekateri so si postregli z zajtrkom, tretji so preizkušali
gorilnik iz bolšjaka za 400sit,..pospravljanje šotorov in operacija
"zresn se,strezn se,trening cez pol ure". Js pa Anže sva
šla na partizansko akcijo na razgledni stolp na vrhu hriba, kjer
sva ugotovila, da smo ekšli v deželi veveric in kac. Res fino ko
ti storži letijo v glavo in morš pazit na vsakem koraku, da ne stopiš
na gada.
Na treningu je uletel Rudi Janda, ki je bil že naprej napovedan
za zmagovalca. Zakaj? One-footed backflip to revert with melon grab.
OK? Model je NOR!!! Pa to je bil sam eden od njegovih specjalnih
trikov.Njegow kolega Swoboda Marc je biu tud dokaj odpiljen:na dampi
je se je sukal tud do 540ja. Okrog 1430 so se zacele kvalifikacije,
ki so bile res na nivoju: session je trajal dve uri in pol, skaceš
kolikor hoceš, upoštevajo se 3je naj triki. Podobno velja na slide
platformi, kjer se dolžina cilnega splava od rampe poveca vsake
pol ure. Vecina borderjev se zabava z revert slajdi po vodi, in
varijacijami na splavu(nosepress) in ob robu bazena(boardslide).
Tomi rata zvezda ko od nekod potegne skejt in zacne dropat rampo-stvar
je res ubijalska:ce bi se razlimal, bi se odtrklal do podna in adijos
koža. Tretji nivo tekme se je odvijal med zipflbop tekmovalci, ki
so z super-tech lopatko za pod rit izvajali neverjetne zadeve(npr.:
backflip, 360,...). Po kvalifikacijah smo imeli 2 ure casa za karkoli.
Med borderji sva od slovencov prišla naprej jaz in Marko Ferlan,
pri smucarski sekciji vsi(premalo tekmovalcev), pri Zipflbop pa
kolega iz srbije Petar(tanga drop on jump ramp). Za finale nekako
nisem imel želje spet oblect mokrega neoprena in sem se kljub mikavnim
nagradam(snowboard,smucke,VIPpass(alles dabe),...) odlocil za pivo
in fotografiranje. Po koncu tekme smo imeli namen odrinit nazaj
v rodno nam deželo, a se je zgodilo nekaj, kar nas je odvrnilo od
tega: Marko Ferlan,Tomi Dražumeric, Nejc Bizjak in Godicelj Andraž
so za nagrado dobili VIPpass. In ker se ne spodobi zavrnit takega
gostoljubja smo družno koristili kuponcke in VIPzapestnice, ter
na racun dobrovolnih Kirchbergarjev pili,jedli in rajali do ranega
jutra. Juhej, that's what I say!!! Fešta je bila VSAJ na enakem
nivoju kot vecer prej, zato me ne sprašujte kaj se je dogajalo...res
ne vem.
Zjutraj ob 700 se je nekdo spomnil, da gremo. Najprej smo moral
par norih prepricat, da RES GREMO,kar je blo po divji noci zelo
teško. Posledica so znašanje nad kombijem(nekam velka plehnata žoga)
in "prijatelsko prepricevanje" z batinami("jebemti
mormo it"). Pretežno nesposobni cesarkoli smo torej pobasal
vse kar je ležal okrog kombija v prtljažnik in se odpeljali proti
naš doma-Slovenija. Prvih 20min je bilo vse še totaln neresn:gimnaticne
vaje na zadnih sedežih so bile naslednji korak tega, kar so vcasih
delal pri Jackassu:bordersko-rokoborsko-pivskih prijemi, meti, obrati...pretežno
neumna stvar ki se je koncala s parimi modricami in lužo krvi.Ce
proba en salto na med zadnjimi zici(na katerih je 3+4ljudi) in mu
ne rata...jo proba 10x...pol se zavejo neumnosti svojga pocetje
in zacnjo s prevali. Vecinoma smo popadal dol(hrrrk) in meji ugotovil,da
je Mare zgubu pasuš in denarnico. Super...iskalna akcija se je zaklucla
dokaj ugodno, ker sem šel cez par minut že na krajši sprehod cez
mejo(da smo se izognili kazni vrlih policistov-poln kombi je še
vedno bolš kot PREpoln). Prihod v Celje, 15min chill in nato vožnja
do spodobnih tušev, mehkih postelj,...ahhh...
Kdor je zamudu to...hahaha...sej uredu, kr ostante doma!!! :))
Rezultati:
Waterslide:
1. Steinbauer Robert
2. Kamper Günter
3.Dražumeric Tomaž
Jump Ski:
1.Bizjak Nejc (15,500)
2.Ludmer Richard(14,667)
3.Godicelj Andraz(13,667)
Jump Board:
1.Janda Rudi(15,167)
2.Swoboda Marc(14,500)
3.Ferlan Marko(14,333)
1.Hertlein Wilfried(14,000)
2.Stankovic Petar(10,167)
|
