Nokia Air&Style 2003 |
Enajsti tradicionalni Air&Style v Seefeldu na Tirolskem. Text in foto: klemen Sobota, 13. december 2003 |
Prizorisce 
Od spodaj  Zaradi cenejse delovne sile so varnostnike uvozili iz Azije. Koncno mi je uspelo. Že veckrat sem ob zacetku zime razmišljal, da bi bilo tole zadevo treba iti pogledat. Ampak preden sem se dvakrat obrnil okrog, je bila že sreda decembra in tekma je bila mimo. Ali ni bilo kandidatov za zraven, ali sem premalo težil, ali sploh nisem težil... vse dokler se niso na letošnji Air&Style najavili Lagwagoni in se je od punce bratranec Miha spomnil, da bi jih šel poslušat. Takoj sem zadevo zagrabil, pet se nas je nabasalo v avto in smo picili proti Innsbrucku. Vožnja traja celo vecnost. Še posebej, ce pozabiš doma vinjeto, kljuce, ne kupiš evrov, zgrešiš mejo in pozabiš tankat v Sloveniji. Dovolj o tem. Air&Style sicer že štiri leta ne poteka v samem Innsbrucku ampak v kakšnih 15 km oddaljeni vasici Seefeld, ki leži že 1200m nad morjem. Vseeno v Seefeldu snega ni bilo, ceprav so okoliški hribi že kar lepo beli. Tudi manjše smucišce v kraju je bilo pokrito z umetnim snegom, naprave pa niso obratovale. Kar pa ni motilo raznega folka, da se nebi naokrog sprehajal v popolni boarderski opremi z boardom pod roko. Ej zelo dvomim, da so bili vsi tekmovalci. Sploh takoj, ko prideš v kraj, opaziš, da se nekaj dogaja. A&S press levo, LKW desno, P gor, Eingang&Kassa dol... Folk se je zacel verjetno nabirat že v petek, saj je letos Air&Style prvic trajal dva dni. Scena je zanimiva, precej VW Transporterjev, karavanov, nalepk, zabojev piva in drugih pijac, 90% ljudi ima oblecene pantse in bootse. 5 jih ima oblecene kopalne plašce. Trije nimajo obleceno nic, ampak nago rit z veseljem naslanjajo na stekleno steno bazena v drugem nadstropju hotela v katerem je Presszentrum. Ko se pred tabo nekam zgubljeno v vrsti v trgovini gužva kitarist od Lagwagon in sprašuje za disposable camera zacutiš, da se bo dogajal.
Ker smo imel casa na pretek smo se najprej podprli v McBratwurstmitpommes potem pa smo se prestavil v ogrevan promocijski šotor sponzoriran od Cannabis swiss tea? in zacel nabirat revije, posterje, stickerje, se basat z zastonj presladkimi indijancki, kavo in lions kosmici in vmes izpolnili še ene par nagradnih iger (se mi kar zdi, da bom 10 dnevni heliboarding na Kamcatki v Rusiji zadel jaz), pa še roštilj (fuzbal) bi lahko obrnili. Z vsem tem smo obtežili avto, potem pa so bila vrata že odprta in množica pijanega jst sm kul v zadnjih snowboard cunjah folka (drgac so vsi ful prijazni) se je zacela usipat v okolico landinga. Prizorišce je bilo pa sledece: pod štartom sta bila vzporedno dva krajša raila - en kinkan in en zaobljeno splošcen rainbow, potem pa zaletna strmina in za ene štiri ratrake široka jumpa, ne vem koliko je imela fleta, ker gor razen tekmovalcev in VIPjev niso nobenega spustili. Sledil je super dolg landing in najmanj 5 metrov visok wallride. Za njim je bil pa na levi strani doooooolg straight rail, na desni battleship rail, na sredini pa 3krat kinkan rail, vse skupaj pa se je zakljucilo na dva metra visokem zavitem nagnjenem C railu, ki ga je probal in sfural samo Tarte v svojem norem runu z 1260 jem v drugem krogu. Pri straneh sta bili naštimani še dve motocross jumpi na katerih so se ravno, ko smo prišli notri, zaceli ogrevati trije norci na kroskah Red Bullovega FMX teama.
Naj najprej razložim še kako je potekalo tekmovanje. V petek so bile najprej kvalifikacije, v katerih je nastopilo 16 riderjev. Prvi štirje iz kvalifikacij so prišli v 1. krog, kjer so se pridružili 16. povabljenim snowboarderjem. Tudi prvi krog so izvedli v petek. Od teh dvajsetih jih je šlo prvih 7 naprej v drugi krog, kjer so se pridružili devetim "ta glavnim playerjem ". Drugi krog je že bil v soboto. V tem krogu so imel tekmovalci technical jump in style jump. Technical jump v smislu Mark-Andre Tartejevega 1260 stopinjskega spina in style jump v smislu huge bs 180ja, ki ga je izvedel nekdo, katerega ime mi je ušlo iz glave. Iz teh 16 jih je šlo prvih pet v superfinale in so skakal za zmago. Mal komplicirano, zato je pa trajalo dva dni. V petek je v kvalifikacijah nastopil tudi Marko Grilc in zasedel sedmo mesto z 280 pikami. V kvalifikacijah je zmagal Chris Kroell pred Elanovcem Aleksijem Vanninenom. Tretji je bil Andreas Monsberg, cetrti Antti Autti, peti Eirik Haugo in šesti Kyle Clancy (zmagovalec nedavnega Red Bull Off Rails na Dunaju). Za cetrtim mestom in prvim krogom tekmovanja je Grilc zaostal 10 tock, zmagovalec kvalifikacij pa jih je nabral 304. Z dvema skokoma po 280 bi v finalu bil tretji.
Ko so Mad Mike Jones, Tommy Clowers in Nate Adams
zakljucili z ogrevalnimi skoki na kroskah sva se z Romi pobrala
iz mraza v šotor sprobat igrice na novi Nokii N-Gage. Potem pa se
je zacel drugi krog. Pri tehnicnem skoku so se najbolj odrezali
Schaun White (270 to fs boardslide, cab 9, bs boardslide na wallu
in 50/50 to fs boarslide), Nicolas Müller (50/50 to fs boarslide
180 off na zgornjem railu, cork 7 in mctwist na wallu) in Eero Niemela
pri style skoku pa Gigi Rüf, Joni Malmi & Christop Weber. Ne
morem vseh trikov našteti, ker se niti pribljižno ne spomnim kdo
je odfural kaj. Bilo je pa hudo! Zmagovalec drugega kroga in po
mojem tudi z najhujšim runom je postal Marc-Andre Tarte. Bs boarslidu
na zgornjem railu je sledil obrat za cele tri in pol rotacije, to
je 1260 stopinj!!! Potem je nabil 180 cez wallride, spustil vso
šaro in edini (vsaj kar sem jaz videl) sfural zadnji C rail na 50/50.
Potem se splaca omenit še Friedla Kolarja s svojim že skoraj signature
one-footerjem cez big air, ki ga je odpeljal cisto clean - žal
mu to ni uspelo v superfinalu. Ljubljenec domacinov in 3x zmagovalec
A&S Stefan Gimpl je po landingu prvega skoka v drugem krogu
nesrecno zapel robnik in po salti pristal z obrazom direktno v snegu,
pooral z nosom po snegu par metrov in obležal na doskocišcu. Zaradi
možnosti pretresa možganov in cisto rdece in popraskane face mu
zdravniki niso pustili ponovno na jumpo, je bil pa Gimpl eden redkih,
ki je imel celado. Ce se prav spomnim jo je imel samo še Shaun White,
ki itak skos fura z njo (in z ruto cez usta).
V super finale se jih je uvrstilo prvih pet, na odru pa so zaceli u easy muzicirati nemški rockerji Wir Sind Helden, kar je bil znak, da greva spet v šotor na gretje. Ko sva se z Romi dobro nacedila s cajem se je akcija spet zacela. V finalu je imel vsak od petih tekmovalcev po tri skoke, v skupno oceno sta štela prva dva. Ne spomnim se vec kako je spored potekal, ampak vmes med finalom so bolj veselo zažagali še Donots, tekmovalcem pa se je utrgalo tudi na Best Trick Sessionu. Vsak se je lahko po svoji želji in glede na kondicijo hoje nazaj v hrib na vrh jumpe lahko razmetal kolikokrat je hotel in poskusil narediti cim hujši trik. Tudi iz zajebancije so bili naenkrat v zraku tudi po trije riderji!! Padale so razne kokrane rotacije, switch bs 7, switch bs 9, cab 9, pa kak rodeo in tudi en 1080. 5000 Eur in prvo mesto sta si zdelila Chriss Kroell in Wolle Nyvelt, oba iz Avstrije. Potem so na sceno stopili še trije freestyle motocross riderji iz Red Bull FMX teama in zacel izvajat trike visoko nad landingom. Clifhanger, Tsunami, Superman, pristanki brez rok in še razni triki, ki jim ne vem imen. Na koncu je Nate Adams obrnil še dva backflipa in lahko bi šel kar domov. Boli ga je rekla Romi, ko je mimgrede podrl en reklamni pano hehe! Zdaj pa finale. Jaz sem držal pesti za rotatorja Tarteja ampak so bili vsi razen Shauna Whitea prevec živcni (al kaj?), da bi spravil skupaj dovolj cistih landingov za dobre ocene. Shaun White je vse pristal superclean in sfural vse kar si je zamislil (1. run: 270 to fs boardslide, cab 9, wallbonk na wallu, in 50/50 to lipslide na 3x kinkanem railu, 2. run: 270 to fs boardslide, 540 tailgrab, boardslide na wallu in 50/50 to lipslide na 3x kinkanem railu, 3. run: 270 to fs boardslide, cab 9 in 360 na wallu). Verjamem, da bi ga Tarte nabil, ce bi mu uspel 1260, samo mu žal ni. V prvem runu je padel pri switch bs 7, v drugem (al tretjem) je pristal monster backflip in potem padel pri flipu cez wall, v tretjem pa je na zgornji jumpi naredil 540 potem pa spet padel pri switch bs 7 in pristal na zadnjem mestu. Drugo mesto je tako zasedel Joni Malmi, ki je prav tako pristal vse trike. 270 to fs boardslide zgoraj, switch bs 7 in 90 backflip (?) cez wallride. Tretji je bil Nicolas Mueller, cetrti pa Friedl Kolar. Vseh pet so potem povabili na oder in jim razdelili 75.000 Eur nagradnega sklada, prvi trije so dobili še nove surf deske od Quiksilverja in razne telefone od Nokie. Sploh se je videlo, da so vsi zelo u easy in da se celo tekmo zabavajo. Po podelitvi so se umaknili za oder s kjer se je najboljše videlo, kako so zaceli žagat Lagwagon. Romi pravi, da je vidla Tarteja (?), ki se je razmetaval za odrom hehe. Pevec je mal zajebaval folk v glavo, ker ni bilo ta pravega odziva: Hello Australia..or is this Tasmania?..khm..ok..hello Austria!, Heh probablly only people in the first row know who we are. in na zacetku dodatka: You are like suppose to cheer or something! drugace pa so igral komade z vseh plošc, z zadnje samo en komad in tud moj favourite Alien8: Would it make you feel much better The end. Končni vrstni red:
|
