Backcountry |
||
Sest testov stabilnostni snezne odeje |
||
Ce zgladimo zadnjo steno prereza in po njej potegnemo
s prstom lahko opazujemo plasti snega. Pri tem pazimo na naslednje: Vse nastete lastnosti so lahko potencialno nevarne za plazenje. 1.Test z lopato Izvedba: je najstarejsi test, ki obstaja ze od pamtiveka, zal je pogosto tudi edini test, ki se ga ljudje naucijo in ki ga ucijo. Ceprav je test dober za ugotavljanje sibkih plasti v snegu pa se ne obnese posebej pri ugotavljanju stabilnosti celotne snezne odeje. Razlog je v tem, da se pri testu uporabi majhen vzorec snega, tezko je pravilno razumeti in prevesti rezultate v realno okolje in sam test je precej subjektiven. Najprej odkopljemo sneg, da dobimo prerez snezne odeje. V tem prerezu pri straneh izrezemo stolp snega pribljizno enake sirine kot je lopata vse do konca prereza. V zadnjo steno spola, pa zarezemo le nekje od 30-60cm globoko. V to razpoko damo lopato in jo potegnemo proti sebi. Vlecemo celo lopato in ne le za konec rocaja, tako, da lopata ni vzvod za sprozenje plasti. Potem spet zarezemo 30-60cm v zadnjo steno stolpca in test ponavljamo do konca stolpca. Ob tem pazimo na prelome v stolpcu, kjer stolpec zdrsne in ocenimo kaksno silo smo morali uporabiti, da je stolpec zdrsnil: rahlo, zmerno ali mocno. Potem pregledamo se vsak prelom in plast, ki je popustila. Tezava tega testa je, da se zaradi odstranjevanja snega nad sibko plastjo ta zdi mocnejsa, ker mora podpirati se ves sneg nad njo. To je precej tezko upostevati v razlagi tega testa. Vecinoma se nam pri tem testu zdi, da je odeja bolj nestabilna, kot je v resnici. In koncno - zaradi majhne testne povrsine moramo napraviti vec testov, da dobimo obcutek za odejo. Ima pa ta test tudi dve prednosti: uporaben je tudi na ravnini, kjer ostali testi niso in pa je edini test s katerim lahko odkrijemo ivje v snegu. Prednosti: Slabosti
Izvedba: test poteka enako kot prejsnji test, s to razliko za tudi zadnjo stran stolpa snega izrezemo do tal. Z zadnjo stran potem zapicimo smuco ali board in potegnemo proti sebi. Test je bolj zanesljiv vendar ima iste slabosti kot zgornji test. Prednosti: Slabosti 3. Obtezitev stolpa Izvedba: test uporabljajo napovedovalci plazov, ki zelijo izvedeti koliko dodatnega snega je potrebno, da se bo sprozil plaz. Test je obenem tudi merljiv, lahko rezultatom pripisemo stevilko. S testom pravzaprav simuliramo kaj se dogaja med snezenjem. Izberemo pobocje z vsaj 30 stopinj naklona. V pobocju popolnoma izoliramo stolp snega, ni vazno kako velik. Na ta stolp potem pazljivo polagamo bloke snega iste povrsine, kot je sam stolp, dokler stolp ne zdrsne. Ob tem lahko tudi izmerimo koliko snega smo nalozili na stolp preden je zrsnil. Test nima nobenih slabosti prejsnjih dveh testov, je pa precej bolj zamuden. Prednosti: Slabosti: 4. Otrok podre kupcek Izvedba: spet popolnoma izoliramo stolp snega, tokrat ga odrezemo tudi cisto spodaj. Stolp naslonimo na ramo in z roko potrepljamo po snegu kot bi trepljali otroka po hrbtu, da podre kupcek. Bolj kot moramo nagniti stolp in mocneje kot moramo trepljati z roko bolj stabilna je snezna odeja. Test je zelo uporaben za pridobivanje obcutka za stabilnost snezne odeje, obenem pa je to tudi njegova slabost: brez obcutka je zelo tezko povedati, kaj posamezen rezultat pomeni. Prednosti: Slabosti: Izvedba: ta test je s svojimi razlicicami postal
standard za vse, ki se profesionalno ukvarjajo z napovedovanjem
plazov z izdelavo prerezov. Glavna prednost je v tem, da pri testu
uporabljamo vecjo povrsino snega kot pri ostalih testih in tako
izravnamo lokalne posebnosti v snezni odeji. Poleg tega je test
merljiv in je njegove rezultate enostavno interpretirati in koncno
test pravzaprav posnema realno dogajanje med tem ko se boarder spusca
po pobocju. 1- Blok zdrsne med samim odkopavanjem Prednosti: Slabosti: Board/Ski Block test je podoben Rutschblockovemu testu, s to razliko, da zadnjo steno bloka pustimo povezano z snegom. Tako, ko skacemo po bloku preizkusamo tako trdnost kloze kot stabilnost plasti. Pri tem mesamo jabcke in ananase, ker plazovi nastanjejo zaradi sibkih plasti, trdnost oz. povezanost odeje med sabo pa je odvisna tudi od raznih »sider« na pobocju kot so skale, drevesa itd... in se razlikuje od kraja do kraja. Testa lahko dasta zelo razlicne rezultate. Recimo, ce imamo zelo sibko plast pod 15 cm debelo zmrznjeno trdo odejo in ne locimo bloka tudi zadaj tudi po mocnem skakanju ne bomo prekucnili bloka, ob popolni osamitvi pa bo blok zdrsnil skoraj takoj.
Izvedba: je po izvedbi popolnoma enak kot pri Rutschblockov testu, s to razliko da namesto pravokotnega bloka osamimo trikotnik z enim kotom obrnjenim proti strmini. Prednosti in slabosti: |
||
