Backcountry

Varnost izven urejenih smučišč

Včasih gre lahko tudi kaj narobe! David, Kitzsteinhorn

Na srečo se je polil samo Fruc, Vršič

V tujini je zelo koristen nasvet tudi: zavaruj se! Helikoptersko resevanje stane celo malo premozenje in lahko se zgodi, da te brez zavarovanja resevalci tudi ne bodo sli iskat! To je se posebej velja za urejena smucisca, kjer nas mimogrede vabljiv celec zvabi iz proge, zavarovanje, ki ga dobimo s karto pa ponavadi ne krije resevanja izven prog. V Evropi je drugace sama voznja izven prog vec ali manj dovoljena in razen obcasne table, ki opozarja na nevarnost ali redko to prepoveduje ne bo imel nihce nic proti temu. V ZDA in Kanadi pa je to marsikje zelo striktno prepovedano in lahko koncamo tudi v zaporu (pri sodniku za prekrske)!

Sedaj pa si poglejmo kaksne nevarnosti prezijo na nas v gorah. Lahko jih razdelimo na tiste, ki izvirajo iz nas in tiste, ki izvirajo iz nase okolice. V prvo skupino sodi predvsem slaba telesna pripravljenost, neprimerna oprema in precenjevanje svojih sposobnosti in podcenjevanje narave. V drugo pa predvsem nevarnost plazov in nevarnost zdrsov. Medtem, ko lahko zdrs predvidimo in preprecimo s pravilno opremo in previdnostjo pa sneznega plazu ne moremo predvideti oz se nanj pripraviti. Ravno zato so plazovi najvecja nevarnost v gorah, pa ceprav se vec ljudi poskoduje zaradi zdrsov kot zaradi plazov.

PLAZOVI - Kako varno v gore

Slovenci v nevarnosti v Val Thorensu

Najprej moramo spremljati vreme in snezne razmere in upostevati dejavnike opisani zgoraj. Ob izbiri poti moramo upostevati vec stvari. Izogibati se je treba ozkih dolinic in kanalov, skozi katere se umerijo plazovi, pregledati je treba v kaksen tip strmine se podajamo ali je ravna, konveksna, konkavna, kaksen je teren pod snegom - trava, grmovje, skale, drevesa...

Ce teren ze poznamo se izogibamo mest, kjer so pogosti plazovi ali kjer opazimo, da so plazovi pustosili v preteklosti - polomljena drevesa, umazan sneg, viden plaz... ce je mogoce se je najbolje premik ati visoko po pobocju, nad obseznimi zaplatami snega. Siroke doline in pa grebeni nudijo najbolj varno pot. Ko hodimo po grebenih moramo paziti na opasti, ki lahko visijo dalec cez greben tako da hodimo po strani, ki je ponavadi izpostavljena vetru. Tu je tudi manj snega tako, da je hoja lazja. Vedno tudi pazimo, da z boardi ne sekamo oz. rezemo celega pobocja.

Lavisnka zolna je najbolj koristen pripomocek za iskanje ponesrecenih v plazu, zal pa je naprava precej draga in jo ima le redkokdo. V tem je tudi glavni problem, saj tudi ce sam imas lavinsko zolno od tega nimas veliko koristi, ce je nimajo tudi tvoji sopotniki. Seveda je treba znati napravo tudi uporabljati. Vadimo lahko tako, da zolno damo v nahrbtnik, ki ga zakopljemo v sneg, ostali pa ga poskusijo najti. Pred odhodom pa je treba vse zolne preizkusiti in vklopiti na oddajanje.

Kaj se vprašamo ko preverjamo plazovitost?

Nekaj nasvetov za posebno previdnost

1. Ce je pobocje sumljivo in ni druge poti kot, da ga precimo to storimo vedno eden po eden.
2. Ko se spuscamo ali vzpenjamo po potencialno nevarnem pobocju se drzimo cim bolj ob strani in stran od poti, ki bi jo verjetno izbral plaz.
3. Upostevajmo stanje drugih udelezencev odprave, ali so utrujeni, lacni, zejni. Vse to zmanjsuje pazljivost.
4. Ves cas spremljajmo morebitne spremebe vremena in temperature, se posebej ce pohod traja dlje casa.
5. Navadimo se s seboj nositi lopato, lavinsko zolno in sondo.

Ce moramo kljub temu preckati nevarno pobocje, se najprej prepricajmo, ce je to edina mozna pot. Pred preckanjem se pripravimo tako, da zapnemo in zapremo vsa oblacila, kjer bi sneg lahko prisel do telesa, nahrbtnik pa pripravimo tako, da ga lahko na hitro odvrzemo. Pobocje je treba preciti posamicno, najbolj izkusen rider naj bi se spustil prvi medtem, ko ostali opazujejo pobocje. Pobocje poskusajmo preciti cim visje.

Podobno ravnamo tudi pri sposcanju v dolino. Spuscamo se posamicno med varnimi tockami kot so skale, drevesa, rob pobocja... medtem, ko ostali spremljajo pobocje in tistega, ki se spusca. Predvsem smucarski videi so polni posnetkov skupin smucarjev, ki vsi naenkrat delajo osmice v powdru in sploh blazno uzivajo. Bedarija!

Če nas ujame plaz

Če kolega ujame plaz

1.Faza perzivetja, v prvih 15minutah je vecina zrtev se zivih, pod pogojem, da niso med plazenjem umrli zaradi poskodb kot so udarci v skale, drevesa... predvsem v plazovih mokrega snega je velika tudi moznost zadustitve in teh poskodb. Vendar pa so zaradi pocasnosti manj nevarni.

2.Faza zadusitve, pod pogojem da ima zasuti ciste dihalne poti in sneg ni moker je sneg sprva dovolj porozen, da zagotavlja kisik. Z dihanjem pa se sneg okoli glave topi in zmrzne ter s tem izgubi prepustnost. V pol ure zrtev porabi zalogo kisika.

3.Faza cakanja, ce je zasuti prezivel vec kot pol ure ima verjetno dovolj velik prostor za kisik, tako da se moznost prezivetja precej podaljsa. Smrt nastopi zaradi podhladitve in zadusitve.

4.Faza resitve, med resitvijo in prihodom v bolnisnico je velika nevarnost smrti zaradi podhladitve. Kri zacne spet kroziti, vendar se v okoncinah mocno shladi in ko mrzla kri pride nazaj v organe ti padejo v temperaturni sok.

Ce smo poslali po resevalce jih opozorimo nase z zvizgi s piscalko, ki si sledijo eno minuto vsakih deset sekund, nato pa eno minuto tisine. Ponoci dajemo iste signale z baterijo.

Ko ponesrecenca izkopljemo, mu je takoj nudimo prvo pomoc. Grozi mu predvsem podhladitev in pa poskodbe, ki jih je utrpel med drsenjem plazu. Nekaj osnovnih napotkov bomo napisali tu, vsekakor pa se je koristno udeleziti tecaja ali o tem prebrati kaksno knjigo. Vedno imejmo v nahrbtniku tudi prvo pomoc.