Če se malo zanimamo za vreme, do nam osnovni pojmi že jasni. Pomembne so predvsem frontalne in orografske padavine. Iz časopisnih napovedi so najbrš vsem dobro znane slikovne ponazoritve front nad Evropo. Stvari so veliko bolj natančno razvidne is satelitskih posnetkih, ki jih lahko gledamo na mnogih straneh. Prognostični modeli se berejo na podoben način, kot satelitske slike, saj se v marsičem pokrivajo.
Oblikujejo se iz ogromnih količin podatkov, ki jih obdelujejo superračunalniki in na osnovi rezultatov predvidijo stanje ozračja čez N ur. Vsak nadaljni izračun poteka na osnovi predhodnih rezultatov, zato so verjetnosti pravilne napovedi obratnosorazmerne s časovno osjo.

Slovenski prognostični model ALADIN/SI je dosegljiv na strani agencije RS za okolje. Zajema samo področje Slovenije(od 600 tekočega dneva do +48ur) in se obnovi vsak dan ob 600. Branje je zelo preprosto in je opisano na njihovi strani pod ALADIN/SI razpredelnico. Zanima nas praktično le to, kako se pokrivata "oblačnost in skupne padavine" z "veter 850HPa" in sicer zato, ker lahko iz slednjega razberemo kakšna je temperatura zraka na višini okoli 1500m(tam je namreč zračni pritisk 850HPa). Če je temperatura MANJ kot +1°C pomeni, da bo snežilo. Primerjamo z modelom za napoved skupnih padavin in če je področje temno zeleno to pomeni, da bo močno snežilo.
Prognoze angleške vojne mornarice so veliko bolj obsežne, saj zajemajo področje celotne Evrope za čas do +144ur(6dni) od 600 tekočega dneva, je pa bolj nenatančen. Pri tem nas zanimata "850 hPa Temperature [C], winds [kts] and Rel. Hum. [%]" in "Previous 12-hr Precipitation Rate [mm/12hr] and Sea Level Pressure [hPa] " ki sta po pomenu skoraj identična ALADIN/SI, zato ne bom opisoval podrobnosti(odstotek vlage in pritisk na morski gladini).
Nemška zbirka "Top karten" vsebuje produkte različnih prognostičnih modelov(med drugim tudi NOGAPS) in je vbistvu sestavljena iz linkov. Je zelo uporabna, saj modele lahko med seboj primerjamo in tako ugotovimo, ali se ujemajo(ali so napovedi točne). Zelo uporabna je zbirka satelitskih in radarskih slik(Satelliten- und Radarbilder) ter vsa polja ki se navezujejo na evropo in so označena "850 hPa Temperatur" in "niederschlag"(padavine). Opazimo tudi prognoze za +240ur, ki pa so žal zelo nenatančne.

Za natančnejšo rognozo je dobro, da znamo nekaj podatkov razbrati tudi iz dejstev oz. podatkov , ki so nam na voljo. Najbolj uporabne so 4:satelitski posnetki,radardki posnetki, vertikalne sondaže in podatki iz merilnih postaj.
Iz satelitskih podatkov lahko razberemo predvsem oblačnost(dvomim, da se kdo poglablja v zračne tkokove in standardna gibanja front). Iz radarske slike so razvidne padavine in njihova količina. Oblačnost in njena višina je bolje razvidna iz vertikalne sondaže.ARSO je ne izvaja več zaradi finančnih razlogov-ena sonda stane približno 50EU+stroški za helij in balonček-ker naj bi se sondaža izvajala enkrat denvno predstavlja veik strošek. Drugače je zelo uporabna, ker se iz nje razbere temperatura in vlaga od nadmorske višine Ljubljane do NMV približno 5000m(zanima nas samo do 3000m). Iz grafov lahko razberemo recimo inverzijo, višino oblačnosti, temperaturo na določeni višini,.... vse skupaj zelo uporabno-dan je oblačen, temperatura –10°C;pogledaš vertikalno sondažo, na kateri je razvidno, da je oblačnost od 1200 do 1500 m in temperatura nad 1500m okrog ničle(inverzija)>idealen dan za bordat,samo da prideš iz meglene kotline. Ampak žal-do nadaljnega tega podatka ni. Zanašamo se lahko edino na podatke iz merilnih postaj, pri katerih so podatki bolj omejeni.

Osnovni pojmi:

• Topla/hladna fronta: je val toplega/hladnega zraka, ki ob trku z nasprotujočo(toplo/hladno) fronto povzroči nastanek frontalnih padavin.
• Frontalne padavine; padavine ki jih povzroči stik hladne in tople fronte.Tako imenujemo tudi padavine,ki so posledica ciklonov.
• Orografske padavine;padavine ki so posledica dviganja zraka ob gordkih pregradah.