BoarderWeek

datum: 14. 12. - 21. 12. 2002

priprave: Pravzaprav jih je bolj malo. Šparanje denarja zavzame velik del tega. Ostalo je prijava in odločitev glede prevoza. S sabo vzameš vse, kar pač potrebuješ+ cca. 150EU. Načeloma greš lahko tudi brez snowboarda-v Val Thorensu jih zastonj izposojajo(letošnje modele). Hrano lahko kupuješ v Val Thorensu ali pa prej v Albertvillu.

Udeleženci: Jaka, Jelka, Pavli, Gašper

Sobota 14. 12. 2002
Dan 1: Z zamudo štartamo iz Domžal. Jelka in Jaka naju z Gašperjem pobereta ob 400 zjutraj. Napokamo se v SENICa in se odfuramo proti Franciji. Smer je Ljubljana-Fernetiči-Milano-Tourino-Frejous-Albertville-Val Thorens. Stalno furaš po avtocestah in nimaš kje sfalit. V Tourinu smo mal čudno zavili z avtoceste dol in nadaljevali pravilno. Po cca. 10 urah vožnje smo bili že v Albertvillu, kjer se ustavimo za šoping. V Val Thorens prispemo okrog 1630 in brez večjih težav najdemo hotel Prierre&Vacances(eden od hotelov Temple du Soleil). Sledi namestitev v dobro preluftanih in ohlajenih sobah(bivalno temperaturo dobijo ob 2100). Apartmaji so sicer majhni(francoski pač), ampak imaš not vsek kar rabiš. Prileti vodič&nas povabi na "spoznavni žur" v nek kafič. Že prej srečamo ostale slovence(večina jih je v istem nadstropju kot mi) in poiščemo ostanek "domžalskega teama". Zvečer se s Pančurjem prijaviva za amaterski Slopestyle kontest, ki je že naslednji dan. Zvečer žur v sobah&izhod v omenjen kafič..čudn spoznavni žur,...naprej pa samo tema. :)

Nedelja 15.12. 2002
Dan 2: Oblačno in 15cm powdra. Prvo presenečenje Val Thorensa-nenapovedan powder čez noč....zakon. Po eni oblačno zasneženi furi po neznanem terenu smo že v parku. Do uradnega začetka tekmovanja je le še 10minut, zato s Pančurjem na hitr pogledava park-začne se z big airom, nadaljuje z double kinkanim rejlom, potem pa se odločiš za rainbow al pa za enojno kinkan rejl do končne strmine, ki se konča v 20 metrov dolg korner (90)jump. Z vlečnico greva na vrh, od koder se enkrat spustiva čez park. Jaz že na big airu ruknem in imam lažji pretres možganov. Ker hočem sfurat park do konca, probam tut double kink, na katerem spet obrišem čez pleksus in po 5 minutah pridem k sebi-moralno totalno na psu. Trening je končan in na štartu pravijo, da se bo začel smučarski del slopestyle eventa, zato greva s Pančurjem furat powder nad park. Ko prideva nazaj nama povedo, da se je kontest prestavil za eno uro in da se ubistvu šele začenja. Spet greva furat powder. Smučarski del kontesta traja ful dolgo in moram priznat, da so smučarji pokazali dosti več kot boarderji. Stopnjeval se je do te meje, da je en norec nažgal samomorilsko salto naprej čez cel 90 jump- letu je 25 m daleč, cca. 10 m visoko in se nato na ploh zazlimal na flat. Ker ni več migal so ga poizkušali pokrpat zdravniki, ampak vsi navzoči smo vedeli, da revež to sezono ne bo več videl snega. Končno pridemo na vrsto boarderji. Ker so večino rajderjev diskvalificirali(niso imeli čelad) nas kontest fura le 10. Session je dolg 30min-približno za 3 rune. Jst sprobavam kombinacijo bs rodeo5, na puklu od double-kinka fs 360indy, 50-50 čez enojni kink, na zadnjem pa najprej probam 360, potem pa fs rodeo 5. Edino drugi run mi uspe sfurat vredu(le na kornerju ruknem). Pano poizkuša backflip, preskoči double-kink, 50-50 čez kink in backflip 180 na kornerju. Ratuje mu kar vredu. Ostali furajo 360 na zgornji, ostalo pa podobno. Vsi se siljo z inverti na kornerju. Sodniki se odločjo za 4 francoze, mi pa gremo jest v hotel. Zvečer gremo do domžalčanov, kjer v iber dogaja.

Ponedeljek 16.12. 2002
Dan 3: Ker hočmo izkoristit karto za 3 doline se zjutri odločmo, da gremo za cel dan na Tour les 3 valees. Musklfiber ultra najeda. Narežemo bougetke(francoski kruh), napakeramo sokce in se odpravmo. S sedežnico na Mount de Peclet(3012m) in po večinoma položni, mukotrpni progi(stopala bolijo) naprej do sedežnice za Mount de la Chambre(2850m), od koder se spustimo do Meribelle Mottaret(1750) in gremo naprej na jajčke za Saulire(2738m). Od tam se spustimo do spodjne postaje velike gondole na Saulire, kjer se odločimo, da gremo še eno furo po powdru pod to gondolo, potem pa počasi že nazaj(in ne do mesteca Curchevel 1550m)). Po še eni furi pomalicamo in se zategnemo nazaj na Sauluire. Zmenimo se, da se dobimo v Meribelu in jaz ga napičim čez ravnino ob grebenu. Čakam naše 5 minut, in ker ni nikogar, si odpnem board in odpešačim 500m nazaj do smerokazov. Še vedno ne vidim nikogar in da je stvar še boljša nobena od 10 tabel ne kaže za Meribele, jaz pa nimam zemljevida. Smučišča so dejansko tako velika, da sem se izgubil. Občutek svobode med bordanjem zamenja nesigurnost in želja, da sem na pravi strani grebena in da bom pred mrakom v Val Thorensu. Povprašam folk in izkaže se, da se vse proge staknejo v Meribel Mottaretu, odkoder smo prej štartali na Saulire. Na spodnji postaji srečam naše in skupaj gremo z jajčki Plattiers proti Val Thorensu. Med liftanjem vidimo pod kabinsko 2 pipea, bordercross in jumpe. S sedežnico pičimo na Mont de la Chambre(2850m) od tam pa naprej v Val Thorens. V sobah zvemo, da je drug del ekipe pri liftu za bungee jump sreču Petka in ostale štajerce in da smo jutri zmenjeni za furo. Zvečer gremo na koncert(karta je všteta v aranžma). Folka je bol mal in nobenemu se nič ne da. Koncert z zamudo otvorijo Massive tone(nemški rap) in folk se razživi. Nadaljujejo Son Goku(spet nemci-hard rock), ki res nardijo fešto s stage divingom in vsem kar paše h dobrmu koncertu. Ker je ura že proti 0000 in hočmo met neki od naslednjega dneva preskočimo zadnje nastopajoče (De la Soul) in gremo spat.

Torek 17.12. 2002
Dan 4: Zbudimo se prej kot ostali, zato nardimo še 2 furi in se ob 1100 dobimo s štajerci. Odločmo se, da prečekeramo učeri videne terene nad Meribellom. Iz Mont de Peclet(3012m) danes ne gremo po smučišču, ampak nažgemo direktivo, ki se izkaže za eno najboljših powder špur okrog. Pri pajpu ugotovimo, da je čist zjeban. Big aira sta v malo boljšem stanju, vseeno ne tako dobra, da bi ju lahko cel dan furu(sredi ravnine). Pičimo naprej po boardercrossu in zgrešimo tadrug pipe in jump. Naredimo še 2 furi po istem terenu-zamudili nismo nič:tud ta pipe je zjeban, jump pa mal bol čuden. Zategnemo se nazaj na Mont de la Chambre(2850m) in ga nateramo po grebenu do še ene hude freeride špure direkt nad Val Thorensom. Nucamo lokalne sedežnice blizu Val Thorensa in iščemo furabilne špure in klife. Kmalu se jaz,Gašper in Pano naveličamo in gremo pogledat smučarski halfpipe contest. Smučarji spet presenečajo: visoki airi, smooth inverti, rotacije tja do 1080... živi norci. Po večerji stegnemo do "bežigrajskega teama", ki je v drugem delu kompleksa hotelov Temple du Soleil. Razvije se ful huda pijanka, ki se stopnjuje dokler eden ne obleži. Pade ideja za sankanje in valda smo vsi za in gremo ven, na par spustov. Ko smo nardil 2 špuri se odločimo za spanje. Spet sneži.

Sreda 18.12. 2002
Dan 5: Sanjsko jutro: 5cm novega snega, jasno. Predlagam ponovitev včerajšne freeride ture in nadaljevanje na Cime de Caron(3200m). Prvi del uspe brez problemov in že spet smo deležni nepozabnega freerida. Ko se hočemo vrnit v našo dolino, zaprejo sedežnico na Mont de la Chambre(prožijo plazove) in edina varianta je vrnitev čez Mont de la Challe(2573m) v Les Menuires(1800m) in nazaj v Val Thorens. Mene v iber zajebavajo strapi od vezi in skor zgubim živce. Ko se vračamo celo najdemo par nepofuranih in dokaj solidnih freeride špur. Zategnemo se na vrh Mont de la Chambre, kjer pomalicamo in nadaljujemo naš freeride tour z nekaj urno zamudo. Včerajšnja špura nad Val Thorensom je že totalno razrita in pobočja pod Cime de Caronom so že v senci. Z malo upanja na powder se odpeljemo na Cime de Caron(3200m) in iščemo(neobstoječe) nesfurane planote. Srečamo štajerce, ki so se bolj pravilno odločili. Po eni furi z Cime de Carona me noge ne ubogajo več-vse je zrito in kolena iber trpijo. Vsaj 3x obrišem ker enostavno ne morem več. Zadnja fura je mimo snowboard parka, kjer imajo smučarski proji slopestyle contest: park je ful povečan in modeli rasturajo tko, da sam gledaš: switch inverti na bigairu, vse od misty7 do rodeo7 rotacije in to čez cel taspodni 90 jump, 270 boardslide 270 off na kinkanem rejlu....kot v muvijih. Zvečer se odločmo za čofotanje v sport centru: savna(turška&finska), solarij, bazen, jacuzzi...8EU ni preveč. Tko da smo se luštn sprostil po teškem dnevu. Ko smo pršli nazaj smo igral tarok.

Četrtek 19.12. 2002
Dan 6: Spet jasno. Izkaže se, da sem nekak staknu virus:imam prebavne motnje&podobne znake viroze. Do 1030 se nekak skuleram in grem z ostalimi ven z enostavno misijo:nardit đamp it klifa v powder in si dat duška. Iz gondole vidimo pro-boarderski slopestyle contest:že spet ne moreš verjet svojim očem:folk fura preveč na izi preveč hard trike. Pridemo do vrha kabinske Funitel Peclet, kjer je res prav simpatična opast. Po parih dropih padem not in vsi se pridno začnemo metat v powder. V bistvu se nobeden ni trudil kaj sfurat-že sam filing, da se razlimaš v pow je bil nekej posebnega. Pano sfura lepga 360ja, ostali bolj poiskušamo jaz bsRODEO5, Pano backflip, Rex bsRODEO3,...in podobno. Na nasprotnem pobočju neznanci počnejo isto. Kamera crkava, ker je preveč mraz, Pesa čilera, ker si je sesul gležen(kmal se mu pridruži Rex>lep 10m dolg jump lenda z glavo navzdol). Kmal mi zmanjka energije in hočem it na južno. Po tem ko se nažrem se vrnemo, še parkrat se zs celim spidom vržem v powder(samo zato KER LAHKO), 2x po čudežu sfiram rodaka. Skupaj gremo na en manjši klif ob smučišču, potem pa se porazgubimo. Z Gašperjem in Jakom se še enkrat odpeljemo na vrh Mont de Peclet, ker sem pod gostilno opazil simpatično poštarsko/merilno hišico. Po parih poizkusih sfolga fs 180 to switch bs180 off. Spustimo se v hotel, kjer uiber naspideran takoj probam dropnit iz balkona domžalčanov. 5metrov je mal preveč za moja kolena in 2x mi ne rata. Publika se nabira od vsepovsod in poje bodrilne pesmice("dead,dead,dead, someday you'll be dead...") in v tretje bol skeechy sfuram. Ambicije za ta dan sem izpolnu,zato se grem stuširat. Ko pridem nazaj, so ostali že naredil improviziran jump čez betonski zid(med hoteli). Folk spet ni mogu verjet>Pano je čez sfuru backflipa. Po večerji probamo ponovit torkov žur v "bežigrajskem apartmaju", ampak smo neuspešni. Začetek nam vseeno popestrijo trapasti angleži, ki so plačali velike denarje, da so si privoščili smučanje z baklami. Kreteni so se ustavil direkt pod apartmajem in se v soju bakel sežigali(ne zajebavam), metali čez mini-jump(au,boli),kepali,...na pravociranje so se odzvali zelo zabavno in cel hotel je meu popestren večer na njihov račun. Thank you o crazy England!!!

Petek 20.12. 2002
Dan 7: Virus je spet na delu&nakako ne ne počutim dobr za furat. Po dveh furah iz Cime de Carone in patetičnem poizkusu furanja pajpa smo pristali nazaj v hotelu na južni(ob 1330). Čeprav je blo delno jasno in podlaga solidna smo vsi (jaz, Gašper in Jaka) le še nažrli in se zvalili v postlo. Okrog 1530 smo se zbudili in ugotovili, da je vidljivost čist zanič. Zamudili nismo prov dost, naspali pa smo se direkt za poslovilni žur. Gremo v šoping, kjer nekatere matrajo kolegi s stavami(en nemc je šou za stavo v šoping samo v gatah in kopalnem plašču), drugi pa že nabavljajo za poslovilno noč. Izbira je težka, pade pa tequila in 5l sod vina. Spet smo bli pri bežigrajčanih. Nepozaben večer in hud žur, ki ga žal končamo vsak na svojem koncu.

Sobota 21.12. 2002
Dan 8: Vstanemo ob 700. Spakerali smo že prejšnji dan, zato stvari samo še zložimo v avto, še prej jasno pofruštkamo in čakamo formalnosti do 925. Butast del je, da si prijavljen kot skupina in nikogar ne briga kdaj bi ti rad odšel. Naši vodiči celo niso znali francosko-beeed. Vseeno smo nekako prišli do potnega lista, ki smo ga pustili za varščino in štartali. Spet je snežilo.
Do Albertvilla, kjer kupimo sirčke za domov(francija...cheese country) in naprej do tunela de Frejus(meja z Italijo), kjer čakamo v koloni. Naprej gre spet vse vredu-avtocesta s povprečno hitrostjo 140Km/h in ob 2000 smo bili že v Ljubljani.