Travis Parker

Travis Parker zvani BRKO! Travis Parker Foto: Carl Hyndman Ko si obrije brke in da cegu iz ust ga pa še clo katera povoha. Foto: Carl Hyndman Travis AIR. MOFO big railslide!

Izvisel si v Sundancu in pokazal svoj video, InsaneBlade. Kakšen je bil festival in kakšna je bila reakcija na ta video?
Festival je bil zelo zanimiv. InsaneBlade je res nekaj zelo neumnega, zato sem se pocutil priviligerano, da sem sploh lahko tam. Odziv je bil dober. Nisem mogel verjeti, ko sem med ljudmi videl nekaj znanih.
Julliette Lewis ga je videla. Kakšen je bil njen odziv?
Rekla je, da jo je ocaral in da komaj caka na naslednjega. Sedaj delam na FreestyleBaggage in BladeWolf. Eden je cisto drug šport, drugi pa blade film. BladeWolf je vbistvu InsaneBlade2.
Zakaj ste ustanovili Robot Food?
S kolegi smo ustanovili Robot Food, ker smo hoteli narediti nor film po naših vizijah, nekaj, ob cemer bi se zabavali ob delu. Hoteli smo predstaviti naš lifestyle tak, kot dejansko je, ne pa tako kot ga vidi nekdo drug.
Kako stojijo stvari v zakulisju Afterbanga?
Folk je zelo zagret. Pravijo, da je dobro spet videti zabaven film. Veseli nas, da smo prišli do izraza. Hoteli smo narediti film, ki je zabaven in ljudi naspidira. Pa fino smo se imeli med snemanjem.
Kje si dobil navdih za DC oglas? Odkod ideja za one-foot cliff drop?
To jesen sem fural z Williem Yli Luomo in Bobbyem[Meeksom] in imeli smo se super, ko smo poceli razne manjše stvari. Imeli smo priložnost narediti Afterbang kakorkoli smo sami hoteli in hoteli smo posneti nekaj, ob cemer folku ne bi bilo nic jasno. Že prej sem poizkušal take fore na smucišcu in tako sem pac prenesel zadevo na naslednjo stopnjo.
Boš še poizkušal one-footed zadeve?
Ne vem še. Ce bom, bo drugace kot ta one-footed cliff drop in definitivno odtrgano.
Vsako leto je 20 novih [mlajših]riderjev, ki hocejo biti v tvojem filmu. Kaj jim svetuješ?
Ce to res želijo morajo najprej uravnotežiti med tem, kako bordanje jemjejo resno in koliko za zabavo. Ce ne uspejo, naj poizkusijo znova. Ce si nekaj res želijo, potem jim bo uspelo. Ce ne sploh gre, je bolje odnehati.
Kaj je najslabše pri pro snowboardanju?
Potovanje ko si izcrpan. In to, da takrat ko si izcrpan nimaš casa pocivati. To je najtežje. Ampak se nauciš preracunati cas in energijo,kako s tem upravljati.
Kaj si misliš o X-games?
To je nekaj, s cimer potešim sponzorje. Organizatori[ X-games] se sicer res trudijo, da bi poslušali riderje in ugodili njihovim željam. So dobra priložnost za prodor novih riderjev. Všec mi je tudi to, da jih[X-games] vidi veliko ljudi, kar prispeva k poznanosti bordanja. Po drugi strani mi pa ni všec, da naš prikažejo kot norce, tako, da vedno vrtijo padce po veckrat.
Ali si pod pritiskom, ko nekdo pred tabo nekaj odfura ali pa ko ti cel dan ne uspe odfurat kakšnega trika?
Definitivno sem pod pritiskom. Najveckrat zaradi sebe-ko vem, da nekaj moram storiti. Kot snowboarder moram biti nekaj posebnega, ce bi rad ostal pro. To me muci ves cas-vsako leto je isto.
Res je nenavadno veliko dobrih bordarjev, ampak malo je takih, ki izstopajo.
To mora postati tvoje življenje. Ce hoceš uspeti in si tega zeo želiš, potem se moraš za to zelo potruditi.
Kateri je tvoj najljubši trik?
Frontside 360 ali pa cab 540 brez graba. Pri teh dveh je filing najboljši.
Kateri trik se ti zdi najtežje narediti v powder?
Najbrž backside 540, 900 ali pa 180. Lendat stvari v powder cez backside je zelo težko.
Kdo najbolje skace v powder?Kdo te preseneca?
Teško recem, veliko jih je. Jussi [Oksanen] lenda vse. Vsakic, ko gremo ven. Pa tudi Chris Engelsman, David Benedek. Devun Walsh, ki ga sicer ne poznam. Prevec je že dobrih v tem.
Kakšen je tvoj najljubši jump? Velik, park? Tvoj idealen kicker?
Tak iz katerega se da dobro skocit in je zašejpan bolj navzgor. Obvezen je dober landing. Všec so mi tiste jumpe, ki mi dajo obcutek breztežnosti.
Uživaš v snemanju? Pogrešaš furanje powdra s kolegi?
Uživam v obojem:res rad snemam, ker rad vidim rezultate trdega dela.
Ali doma veliko popravljaš svoje posnetke?
Sploh ne popravljam. Vedno se samo prepricam, kaj imam; tako vem, kaj moram še narediti.
Se ti ne zdi, da je sezone kmalu konec?
Kar preleti.
A ni pro bordanje smešno?
Noro smešno.
Neverjetno-vbistvu imaš na noge pripet kos lesa, se pelješ dol po hribu in se s tem solidno preživljaš.
Res je super, da to ljudje in sponzorji podpirajo. Brez sponzorjev pro bordanje ne bi bilo kakeršno je sedaj-folk sedaj dosti bolj zanima zanj in napredek pri športu je neprimerno vecji. Res dobro.
Borderji bi morali upravljati s snowboard firmami in znamkami. Mislim, da bi tako moralo biti v vsaki industriji.
Opažam, kaj se dogaja s firmami: najprej grejo cez fazo, ko so zelo dobre in poslušajo riderje. Potem jih prevzame obcutek moci in tu se zalomi; podjetje zacnejo upravljati in manipulirati ljudje, ki nimajo pojma o bordanju. Potem dobre stvari naredijo dvajset korakov nazaj in postanejo slabe.
Misliš da je dovolj prostora za vse pro riderje? Izgleda, da jih je vsako leto vec.
To je odvisno od boarderjev. Vsako leto se stvari spreminjajo in vsak se mora zavedati, kaj bo storil, da se v njih znajde in od njih odnese najboljše. Kaj lahko storimo za šport, kot pro boarderji, ki jim ni vseeno? Lahko se prodajamo ali pa gremo po daljši poti in storimo nekaj, kar bo spremenilo boardanje v prihodnosti. Sponzorje odiramo za denar in za ta nacin življenja, od nas pa je odvisno, ali bomo dali kaj od tega nazaj oziroma vlagali kaj v razvoj bordanja.
Kdaj si zacel bordati in kako je bilo?
Zacel sem leta 1990. Na smucišcih niso bili odprti za ta šport. Morali smo imeti borde privezane; cisto brezveze. Gledali so nas postrani samo zato, ker smo skakali, imeli drugacen stil oblacenja in se drugace obnašali.
Kakšne trike si delal takrat? Si delal double grab za hrbtom?
Delal sem tweekane tindy grabe, mute, rocket in cross-rocket grabe.Pa chicken sallad in chicken dick.
Sta bila brat in mama navdušena?
Ja. Še vedno mislita, da je super, da se lahko preživljam s tem.
Kdaj ti je mama rekla:'Ja!Lahko živiš od tega!'?
Nikoli me ni uspešno financirala in pomembno je postalo, ko mi ni bilo treba razen bordanja še dodatno delati. Bilo ji je všec, da mi uspeva. Preselil sem se, ko sem bil star 18 let in prvo leto na svojem služil po 200$ na mesec.Ko sem bil star 21 let sem služil že po 1000$ na mesec in takrat se mi je odprlo. Ni mi bilo treba delati in lahko sem se osredotocil na bordanje. Rekel sem si:'Sedaj lahko naredim kar hocem. Lahko to postane moja kariera. To je moja priložnost.'
Kaj pocneš v prostem casu?
Kupil sem hišo in jo sedaj rihtam. Veliko sem z družino in prijatelji. Poizkušam surfat in skejtat. Ampak vecinoma delam za hišo. In veliko bordam seveda.
Je težko biti uspešen pro in posamezdnik?Se ti ne zdi, da industrija ustvarja klone riderjev?
Ne klonira riderjev, vseeno pa je težko ostati edinstven posamezdnik. Mislim ,da se prehitro prilagajam stvarem. Velika podjetja in marketinški odelki poizkušajo obdržati aktualno sliko o sebi. Njim se je teže prilagajati. Lovijo osebnosti, ki pa se potem spremenijo in prilagodijo. Firma se spreminja pocasi, zato jim je težko ustreci. Sebe vidim kot posamezdnika. Ne bom pustil da me ukrotijo.
Kaj boš pocel cez 10 let?
Ne vem. Mogoce bom snemal filme. To je eden od dolgorocnih ciljev.
Bi si upal ugibati, kam gre snowboarding? Je dosegel meje? Je lahko še boljši?
Rad razmišljam, da se še vedno razvija; to sem se naucil pri skejtanju, ki se vedno razvija. Odvisno je od ljudi. Snowboardanje se spreminja zaradi ljudi, ki boardajo. Stavim, da bo nekoc nekdo hotel skocit iz najvecjega klifa in se bo ubil kot nekateri pred njim; lahko pa, da bo odfural in postavil novo mejo. Nekateri bodo skakali tehnicno težje trike in razvijali to smer snowboardinga. Snowboarding se bo razvijal, postajal boljši in originalnejši. To mi je na njem všec.

Prevedel iz DC: P@VLI