Jacob Soderquist with TWS

PLAZOVI - intervju

Jacob: Živjo!

TWS: Živ, Jakob. Kaj je s tvojo nogo?

Jacob: Plaz me je ujel na Crystal Awards-Arlberg 1999.

TWS: Te je že prej eden dobil,ne?

Jacob: Ja leto in pol nazaj. Kakorkoli že-zgodilo se je še enkrat prejšnjo pomlad. Zgodilo se je nasevernem pobočju s 40°vertikale. Tisti dan smo bili opozorjeni in smo se zavedali nevarnosti. Ampak zadnič, ko sem šel po hribu gor, da bi šel skočit sem sprožil plaz. Sredi flanke je bil čudno spihan sneg. Hotel sem pukel odsekat z bordom,da bi splezal čez in kar naenkrat se je vse okrog začelo premikat. Plaz me je premetaval kot pralni stroj premetava obleko. Vse kar mi je padlo na pamet je bilo:"Jacob, tvoje življenje je proti koncu."

TWS: Borda nisi mel pripetega na noge?

Jacob: Še dobro da ne, ker bi me potegnilo pod sneg. Poizkušal sem lebdeti na vrhu in sem si pomagal s plavalnimi gibi. Ko se je plaz končno ustavil, sem obsedel na njem kot na skretu. Ko sem pogledal nogo ni kazala naprej ampak nazaj.

TWS: Kaj si potem naredil?

Jacob: Ni me še bolelo, zato sem poizkusil obrnit nogo za 180 stopinj, da bi bila normalno. Potem je prišel nekdo iz ekipe in poklical pomoč. Čez približno 40 minut je prišel model iz gorske reševalne. Najprej so me na improviziranih nosilih odvlekli do helikopterske ploščadi. Bolelo je ko hudič in celo pot sem se drl ko žival. Potem so mi zdravniki dali morfin in najbrž sem zaspal.

TWS: Kako velik je bil plaz?
Jacob: Sploh ni bil velik. Približno tolikšen kot banja, ampak sploh nisem mogel ven.

TWS: Imel si neverjetno srečo-redki se režijo iz plazu z zlomljeno nogo. Plazovi povzročijo največ smrti med boarderji.

Jacob: Od Crystal Awards vem, kako hitro te lahko zajame plaz. To se lahko zgodi vsakemu Freeriderju. Šel sem na tečaj in ne grem več furat brez oddajnika in ljudi, ki vedo kako ravnati v primeru plazu. Ne podcenjujem nevarnosti.

Kako dolgo lahko preživiš v plazu?
Prej kot si rešen, večje so možnosti, da preživiš. Po statistiki 92% žrtev preživi prvih 15 minut pod plazom. Po 90 minutah jih preživi le še 30% in po 130 minutah le še 3%. Tisti, ki imajo srečo in so v zračnem žepu lahko preživijo v plazu največ 24ur. Preživetje je odvisno od opreme, snega ,kako globoko je žrtev zakopana , kako je oblečena, kakšen je bil plaz in od tega, kaj stori žrtev in reševalci.

Kakšna oprema je potrebna za freeriding?
Nepogrešljive opreme je kar nekaj:
Lopata: zelo uporabno orodje.Naj bi bila zložljiva, lahka, prilagodljiva.
Sonda:za iskanje zakopanih ljudi, lahko tudi za ugotavljanje globine snega.
Oddajniki(lavinska žolna): uporabni le ko: -ima vsak pri sebi kompatibilen oddajnik
-vsak preveri, če je vklopljen
-ga znamo uporabljiti
Suhe obleke: zaščita pred podhladitvijo
Prva pomoč: kompletni seti so zelo uporabni v različnih okoliščinah.
Vreča za bivakiranje: Lahko jo uporabimo kot zasilni šotor, zaščito pred mrazom in kot improvizirana nosila.

Zračni žepi v plazovih?
So zelo uporabni in ti lahko pomagajo ostati na površju med plazom. V vsakem primeru je zelo tvegano, če si vjet pod plazom in izpostavljen trem dejavnikom: nezavest, poškodbe, podhladitev

Kaj storiti, če si s prijateljem ujet pod plaz?
Najpomembnejše je, da ostaneš miren in premisliš vse kar storiš. To velja za žrtve in za tiste ki žrtve iščejo. Panika in stres sta samo trošenje časa in energije.

Ljudje v plazu lahko povečajo svoje možnosti za preživetje če:
1.Plavajo. Če poizkusijo "izplavati" iz plazu je njihova možnost za preživetje večjka že samo zato, ker je manjša možnost podhladitve.in nezavesti. Prav tako si hitreje rešen, če si bolj na površju.
2. Počepnejo. Kogar zasuje plaz mora prekrižati roke na obrazu in se skrčiti in ostati v tem položaju. Tako ustvari zračni žep in upočasni ohlajanje svojega telesa(32°C je običajno že smrtno).
3. Upajo. Tisti ki verjamejo, da bodo rešeni ostanejo mirnejši in zato porabijo manj zraka.

Za tiste,ki iščejo zasute. Če jih najdete jih še niste rešili.
1. Izkoplji žrtev, očisti dihalne poti.
2. Preveri življenjske znake. Če oseba govori, diha, čutiš pulz.
3. Nezavestne položi v tak položaj, da se ne zadušijo. Poizkusi z oživljanjem.
4.Preveri za poškodve. Ustavi krvavitve in imobiliziraj zlome.Če je poškodovan hrbet, naj se oseba ne premika.
5. Pazi, da ne pride do podhladitve.
6. Obvesti gorske reševalce-pomembno je da poveš bistveno: KDO, KJE, KDAJ,KAKO.
7.Poskrbi da žrtev čimprej pride v bolnišnico.

Pozor!
Ko je nekdo zakopan pod plazom njegova temperatura pada najprej na udih. Notranji organi lahko ostanejo dovolj toplo prekrvavljeni, da oseba preživi. Če se ta oseba kar naenkrat preveč premika, se prekrvavitev po udih tako poveča, da temperatura pade in oseba umre. Take osebe je dobro čimbolj negibne spraviti do najbližje bolnice.